EsejiŠt. 3
O poznem odgovarjanju na pisma
Bralka mi je pisala marca. Odgovorila sem ji julija. Kratko opravičilo, ki se je na polovici sprevrglo v zagovor poznega odgovora.
Bralka mi je marca pisala o eseju o trajektu. Odraščala je na drugem bregu in se je spominjala ladijskega zvočnega signala drugače: dva kratka signala, je rekla, ne enega dolgega, pa še to samo v megli. Bilo je skrbno napisano, velikodušno pismo, dolgo tri strani, takšno, za katero porabiš ves večer. Odgovorila sem ji prejšnji teden. Zdaj je julij.
Tukaj, javno, se ji želim opravičiti, ker si je zaslužila hitrejši odgovor. Rada bi tudi povedala, zakaj nisem prepričana, da bi si zaslužila hitrejšega.
Hitrost vsega tega
Večina sporočil danes prispe s pričakovanjem, da bomo nanje odgovorili v času, ki smo ga porabili za njihovo pošiljanje. Pismo, kakršno je bilo njeno, terja nekaj drugega. Napisano je bilo počasi, namenoma, in njegova počasnost je bila del sporočila: O tem sem premislila in rada bi, da tudi ti razmisliš o tem. Odgovor, napisan še isti večer, bi bil vljuden. Hkrati bi bil tudi nekakšna zavrnitev, način, kako zadevo zaključiti, namesto da bi se je zares lotila.
Zato sem se je lotila. Vrnila sem se k trajektu. Mornarja na trajektu sem vprašala o signalih v megli, on pa me je pogledal, kot da bi ga vprašala, ali čolni plavajo, nato pa mi na dolgo in široko razložil, da je imela prav.11Dva kratka zvočna signala v megli, en dolg ob odhodu v jasnem vremenu. Esej so popravili in dodali opombo. Popravki so najkoristnejša pisma, ki jih prejemam, in nanje odgovorim najhitreje. Vprašala sem še dva starejša plavalca, ki se nista strinjala ne med seboj ne z njo. Prebrala sem pristaniške predpise, ki ne razrešijo ničesar in so zelo obsežni. Ko sem ji odpisala, sem imela boljši odgovor, kot bi ji ga poslala marca, in še tri nova vprašanja, ki sem jih dodala na koncu.
Majhno pravilo
Svoje neurejenosti nočem prikazovati kot kreposti. Na nekatera pisma je treba odgovoriti takoj in tudi pri teh mi je spodletelo. A začela sem se držati enega pravila, ki sem si ga sposodila od prijatelja, ki vodi knjigarno: na hitro sporočilo odgovori hitro, na počasno pismo počasi, nikoli pa obratno.
Odpisala mi je, da je moj odgovor prispel zjutraj prvega toplega dne v letu. Rekla je, da se je splačalo čakati. Slutim, da je bila prijazna. Pismo bom vseeno obdržala.
Opombe
-
Dva kratka zvočna signala v megli, en dolg ob odhodu v jasnem vremenu. Esej so popravili in dodali opombo. Popravki so najkoristnejša pisma, ki jih prejemam, in nanje odgovorim najhitreje. ↩